Preišči ta spletni dnevnik

nedelja, 19. junij 2016

Očetovski dan

Dan, da bi se človek obesil. Očetovski dan. Sonce. Veseli očetje z otroki na igrišču, kamor gleda široko okno dnevne sobe. Vesele družine švigajo na kolesih mimo našega kuhinjskega okna. Še doma mi solze tečejo v javnosti. Jelka, njena prijateljica in Antonie pa kot nalašč izberejo ravno Stromaejev album in brezglavo skačejo na Papaoutai.
Où t'es, papa où t'es?
Où t'es, papa où t'es?
Kje si, papa, kje si?
Kje si, betonska stena, kje si, da vate udarim z glavo?
Samo po sebi umevno naj bi bilo, da sem danes posebej dobra mama, posebej močna ženska, pa nisem in ne bom, ker ne morem in nočem.
'A si kdaj pomislila, da bi mu sledila,' me je pred meseci vprašala psihijatrinja.
Danes bi ji prvič pritrdila. In v naslednji sapi zagotovila, da bo misel postala zgolj pisana beseda in nikakor ne dejanje. Marsikaj me veže k življenju.
Čarobni pesek, s katerim se gremo zdaj igrat, torta, ki nas čaka v hladilniku in jutrijšnji dan, ki bo gotovo prinesel kaj novega.


4 komentarji:

  1. Globok vdih in misel na jutri, ki bo.... Vse dobro ti želim.

    OdgovoriIzbriši
  2. Draga Irena......moje sožalje......sem brez besed ampak veš, večkrat pomislim nate in na tvoja dva prekrsana otroka in rada spremljam tvoje objave na fb-ju. Drži se in upam, da se kmalu srečamo. lp

    OdgovoriIzbriši
  3. Objem tudi od mene...
    Vreme je pa v pri nas vsak dan za zjokati.
    Včeraj naprimer, je bilo oktobrsko z mrzlim dežjem. Nobenih očkov in otrok v parku.

    Drži se!

    OdgovoriIzbriši