tag:blogger.com,1999:blog-5948094696216106782.post283720396197938594..comments2024-02-15T03:41:05.142-08:00Comments on Irena v Deželi mlinov na veter: Stotine vsakdanjih malenkostiIrenahttp://www.blogger.com/profile/05966054315192870065noreply@blogger.comBlogger4125tag:blogger.com,1999:blog-5948094696216106782.post-47018747900194189652016-09-06T05:57:29.428-07:002016-09-06T05:57:29.428-07:00Hvala. :)Hvala. :)Anitahttps://www.blogger.com/profile/01023030522435707486noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5948094696216106782.post-59544426128089304372016-09-05T06:31:39.061-07:002016-09-05T06:31:39.061-07:00Daj no mir, Anita... Moje življenje je tako 'a...Daj no mir, Anita... Moje življenje je tako 'abnormalno' da se mi zdi, da je vse normalno in razumljivo. Še sama ne vem, kaj in kam naj s svojimi besedami. Včasih se mi zdi, da sem že na konju, potem pa se zavem, da še nisem prav nikjer.Irenahttps://www.blogger.com/profile/05966054315192870065noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5948094696216106782.post-88275356360433169302016-09-05T01:23:49.657-07:002016-09-05T01:23:49.657-07:00Joj Irena, oprosti, tole sem tako nerodno napisala...Joj Irena, oprosti, tole sem tako nerodno napisala, da še sama ne vem kaj sem hotela. Ne znam se izraziti.<br /><br />Hotela sem napisati, da smo tako površni, ko se gre za čustva drugih. Da se sploh ne zavedamo kako dolg je proces žalovanja, ko se to dogaja drugim. <br /><br />Eh, saj še zmeraj ne znam zapisati. :(Anitahttps://www.blogger.com/profile/01023030522435707486noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5948094696216106782.post-34144171510882452252016-09-04T12:27:54.221-07:002016-09-04T12:27:54.221-07:00Zanimivo mi je kako potem ko nekdo izgubi svojega ...Zanimivo mi je kako potem ko nekdo izgubi svojega najbližjega, opazujemo le-tega in si mislimo: "dobro se drži". In po enem letu, si mislimo, da že povsem normalno živi.<br /><br />Ampak tvoja situacija je vseeno drugačna, kot "običajno" ko žena izgubi moža. Tvoji otroci so še tako majhni. Večinoma ko umrejo stari dedci, se ženskam oddahne, ker so pri osemdesetih ponavadi že vsi zagrenjeni in zoprni za pop... Vsaj tak občutek imam.<br /><br />Pa čeprav vem, kako sem tudi sama še dolgo po dedkovi smrti razmišljala o njem vsak dan, gotovo več kot prej ko je bil še živ in še zelo dolgo.<br /><br />Drži se, mi mislimo nate vsak dan.<br /><br />Anitahttps://www.blogger.com/profile/01023030522435707486noreply@blogger.com