Preišči ta spletni dnevnik

ponedeljek, 24. junij 2013

Oda mojim nosečniškim oblekam

Natanko pred petimi leti sem sem na klopci v središču Haaga presenečena ugotovila, da je izginil moj neprestani občutek slabosti. V enajstem tednu nosečnosti, toplega poznojunijskega dne. Odpravila sem se na potep po trgovinah. Ogledovala sem si obleke za dojenčke, a si še nisem upala kupiti niti kapice ali nogavičk. Pot me je zanesla v ulico Molenstraat, kjer sem obstala pred neko trgovino. Kako luštne nosečniške obleke!  V hipu sem odvrgla svojo trdovratno vraževernost in zakoračila noter ter v desetih minutah izbrala svojo prvo Fragile-obleko. Bila mi je kot ulita. Prodajalka z ogromnim trebuhom je ujela moj dvomeči pogled in mi pod obleko potisnila okroglo blazinico. Nasmehnila sem se nosečnici v ogledalu, hkrati pa sem si kradoma sumljivo ogledovala prodajalkin trebuh. Je bil pravi?
Čez nekaj tednov me je razprodaja spet pripeljala v trgovino Fragile. Druga prodajalka, manjši trebuh. Jeseni me je prateljica razsvetlila: moj vedno bolj okrogli trebuh objemajo oblikovalci iz Antwerpna. Medtem ko je Fragile v Belgiji pojem, pa kalvinistične Nizozemke prisegajo na cenena oblačila. A se motijo. Celo po petih letih intenzivnega nošenja mi moje stare nosečniške obleke še vedno pristajajo in mi priskrbijo marsikateri kompliment. Če sem čisto odkrita, se počutim malce čudaško, ker se nikakor ne morem posloviti od njih. Tiste obupne nosečniške hlače z debelo elastiko so sicer v velikem loku letele v vrečo za dobre namene, za temi oblekami pa bom še solze točila, ko se bodo do konca zdrajsale, častna beseda. Toliko lepih, nežnih spominov med veselimi vzorci. Nikoli, nikoli se ne bodo sprali z njih. Sploh ne s tiste prve, najdaljše. Pod katero se utabori Antonie, če ga je v mestu strah. S katero kakšnih pet metrov za sabo vlečem Jelko ko še noče z igrišča. Pod katero sta v mojem trebuhu brcala oba. Ki se po vsaki taki 'nategovalni krizi' zvesto in tesno ovije okrog mojega života, prav tako kot tistega junijskega dne pred petimi leti.  Druga z leve...


8 komentarjev:

  1. Jaz pa sem imela samo eno, sivo s pikami....):):), ki sem jo čisto zlahka odložila v škatlo za Rdeči križ.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Jaz pa kar ne morem. Pa še en razlog praktične narave: vse so mi še prav.

      Izbriši
  2. Jaz sem svoje podarila prijateljici, vendar ti verjamem, da se težko posloviš od njih.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Lepa gesta, Karmen. TUdi jaz bi jih, ce bi se katera mojih odlocila, in ce bi jim bila katera seveda vsec/prav.

      Izbriši
  3. Jaz pa sem toliko časa nosila nosečniške lanene hlače, da so odslužile. Na ostale zadeve se pa nisem tako zelo navezala. Oblekce nisem imela pa nobene - nisem bila noseča poleti. ;-) Mogoče si naslednjič (upam da kmalu) kupim tudi oblekco. :-)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. O, drzim pesti, da Razbojnik dobi bratca/sestrico.

      Izbriši
  4. Razbojnik bo lahko pomagal, da Kung-Fu Panda dobi bratca ali sestrico. :-)

    Drugače sem pa kliknila na Fragile trgovino, pa sem ugotovila, da so oblekce kar drage... Majo kdaj razprodajo? Če ne, moram začeti ZELO varčevat! :-)

    OdgovoriIzbriši
  5. Uj, sem zamešala, sem mislila, da je Razbojnik sinko... Ma ja, zasoljene cene, jaz sem kupovala, ko sem bila še brez otrok in bogata. Ampak se splača, ker jih nosim že šesto sezono in so super elastične, mehke, zračne... Ampak v bistvu je to seveda bullshit, hehe. Cunje so cunje.

    OdgovoriIzbriši