Preišči ta spletni dnevnik

četrtek, 17. oktober 2013

Mama je včasih malo čudna

V ponedeljek se je naša štiriletnica med igranjem s perlicami odločila, da si bo eno potisnila v nos. Jaz sem ravnokar pripravljala večerjo.
Nerodna reč, ker mala zadevica ni hotela ven. Jelka se je po pomoč zatekla, čisto razumljivo, k meni.
In jaz sem, povsem v nasprotju z zdravim razumom, pobesnela. Perlica je bila simbolična kaplja čez rob vsega gneva, ki se je mesece in leta nabiralo v meni. Leta in leta mučne bolezni mojega očeta, kronične težave moje boljše (ja, boljše, kot se bo izkazalo v nadaljevanju) polovice, podrobno razlaganje moje tašče o vseh njenih ginekoloških (sic!) tegobah, nenehno hipohondrsko razlaganje moje mame, kako jo boli glava, ampak samo polovica glave, ampak samo takrat, ko kašlja (NE KAŠLJAT, JEBENTI!!!!), moj neprestani strah, da sama zbolim, nespečnost, stres, slaba volja, tesnoba...In kaj je bolj 'logičnega', kot znesti se nad malim dekletcem. Je ni dovolj globoke luknje, v katero bi se zakopala od sramu. Rohnela in rentačila sem kot Muja Karotova, Jelka pa je, logično, jokala.
Tresoča od togote sem klicala dežurnega zdravnika, h kateremu smo lahko na srečo šli čez poldrugo uro. Med telefonskim pogovorom je Mujo Karotovo pikalo za celo mravljišče rusic, toliko jih je bilo, kot je bila kosmata moja vest.
Deklico sem najprej pomirila.
 'Ne bi se smela razjeziti nate, veš, mama je včasih malo čudna.'
Zaskrbljeno me je pogledala. 'Se zdravnik ne bo jezil,' je vprašala.
'Ne, on je normalen.'
In potem je prišel papa. In smo večerjali. Jelka je v prazen kozarec rekla: 'Pusti me ven!'
Willem ji je zatisnil levo nosnico in rekel: 'Pihni!'
Pfffffffft, je perlico odneslo na tla.
Na srečo tej neuravnovešeni mami stoji ob boku umirjen očka.

9 komentarjev:

  1. ooo, gama perlice :)
    kaj naj ti rečem- čisto normalna si, pač kot ekonom lonec, ko je zavrel. pa saj smo vse take.
    a te potolaži, če ti rečem, da smo mi našega 4-letnika v roku enega leta 4 x vlekli na urgenco v Bronovo (ti že veš kje je to ;) ) ?
    najbolj "zabavna" je bil grah v nosu ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. Draga Irena, same here, same here, odpelje te lahko do nebes in nazaj od nemoči, ne kontrole, od vsega kar se je nabralo....veš, pa otroc kr mal štekajo reveži, te naše tampon cone, včasih enostavno ne zmoreš. Jaz si ne očitam, si ne smem. To pa je najbolj bistveno. ne imeti slabe vesti. Enostavno nismo perfect.

    OdgovoriIzbriši
  3. Razen seveda, če si s svojo močno reakcijo v njenih možganih ustvarila biološko-kemično navezo, ki gre nekako takole "zadevo dam v nos -> mama JEZNA ->no, potem pa raje ne bom" in ki bo za vse večne čase poskrbela za to, da si ne bo želela dajati stvari v nos? V tem primeru je pod krinko viharja skrito dobro delo, edino za piercing v nosu jo boš morala najbrž lepo prositi, naj si ga da narediti :-D

    OdgovoriIzbriši
  4. Ob branju sem najprej pomislila na rešitev, da bi jst tudi rekla naj pihne... Ampak, kaj če mogoče še ne zna pihnit skozi nos?!?
    Glavno, da je konec dober... :-) Včasih nam umirjeni očki res pridejo prav - čeprav nerade priznamo, a ne?! :-)

    OdgovoriIzbriši
  5. Se zgodi ni kaj , glavno da je na koncu vse tako kot mora biti. Uživajte!

    OdgovoriIzbriši
  6. Irena, res odlično pišeš, užitek te je brat, ne glede na to, o čem pišeš, tele vsakdanje zgodbe z otroci so ti pa tudi pisane na kožo. Poveš to, kar se dogaja v različnih odtenkih in pojavnih oblikah vsem nam, LP:)

    OdgovoriIzbriši
  7. Kaj pa, če ti napišem da nisi čudna? V mojih očeh že ne. Si mama in si človek ... pod stresom odreagiramo hudo zelo različno. In ne, ne zdi se mi narobe, da si "pobesnela". V bistvu sem proti temu, da otrokom kažemo filtrirano podobo samih sebe ... življenje jim izkušenj ne bo filtriralo in določenih stvari se absolutno ne dela - recimo tlači gama perlic v nos ... ah, pri nas je bil bistveno bolj kruta situacija z vdihnjeno lego kocko pri mulcu, ki sploh ni bil več majhen ... ja, svet se ti takrat obrne na glavo.
    Uživajte v jeseni tam gori v severni smeri :)

    OdgovoriIzbriši
  8. Ja, filtrirano življenje najbrž res ne nuca nič :-) Tako pa je dobila kar tri lekcije: 1) obstajajo stvari, ki so nevarne; 2) osebe, ki te obožujejo, se razjezijo, če počneš nevarne stvari; 3) obstajajo pa tudi osebe, ki ti pomagajo odpraviti nevarne posledice. Kaj boljšega težko najdeš.

    OdgovoriIzbriši
  9. Ah, punce, krasne ste, ni kaj, hvala za vašo moralno podporo. Ampak jaz moram res, tako kot mi je rekla ena znanka, poiskati, kje se je meni zaustavila kakšna perlica. In pihniti. Močno, da bo odletela ven. Hvala vsem za vaš čas in vaše bodrilne vrstice!

    OdgovoriIzbriši