Zastrta

-Se greva mamico in očka?
-Ja! Jaz sem tvoja domača žival!
-Ne! Jaz sem tvoja domača žival!
-Ne!
-Prav. Ti si mavrični slon, jaz pa samoroginja.
Starejša in pametnejša popusti.
-Ja!
Krasno, zimske počitnice. Po šipah trkajo dežne kaplje, otroka merita svoje magične moči. Ko se naveličata, me prosita za iPad. Oggyja in ščurke rada gledata. Obupna risanka, ampak v bistvu nič drugačna od Toma in Jerryja.
S kolesi se odpravimo v mestno pokrito igrišče. Ravno dovolj zgodnji smo, da si še priborimo lastno mizico. Otroka v vsesplošnem živžavu izgineta v množici. Navdušeno plezata, skačeta na trampolinih, se spuščata po toboganih. Tu pa tam zaprosjačita za priboljške. Ogromna dvorana vonja po šolskih copatih. Srkam kavo in tu pa tam skupaj z Antoniejem iščem Jelko. Ta si je našla prijateljico.
-Jaz sem Lois, se predstavi.
-Noris?
-Tudi lahko, če hočeš. Ali pa Rois, Mois, ni važno, začeblja črnolaso dekletce in odskaklja za mojima nadobudnežema.
Ko tako gledam za njima, huškne mimo mene morakvar! In še eden! Zmrazi me. Kurja polt me oblije vsakič, ko zagledam popolnoma  zakrito muslimanko. Z ozko režo za oči.
Pred petnajstimi leti bi verjetno zgolj pomislila na Tisoč in eno noč, ne da bi se mi odvijale vse trivijalne asociacije, ki spadajo v okvir islama.
'Morakvarji na pokritem igrišču,' zlohotno objavim na Facebooku.
You have been framed, my dear.
Moja znanka pri priči pripomni: 'Morda so to navadne matere. Na pokritem igrišču se  tudi sama spremenim v morakvarja.'
Kdo je tu zastrt? Seveda sta bili navadni materi. Kaj bi sicer iskali v vrišča polni dvorani. Otroci veselo tekajo mimo njiju. Otroci se požvižgajo na zakrite ženske. Otroci se ne spotikajo ob takšne malenkosti. Figo jih briga, ali so matere zakrite, ločene ali poročene z drugo materjo. Otroci niso uokvirjeni.
Pomislim na eno terapevtsko: kako bi se počutila brez določene misli?
Zastrta mamica ljubeče dvigne svojo jokajočo malčico, ki je padla. Nežno jo poljubi skozi tančico.