Nizozemske šege 5: 'Rokjesdag' ali Dan krilc

Že skoraj tri leta je minilo, odkar je umrl Martin Bril, nizozemski pisatelj in kolumnist, ki si je domislil Dan krilc in ga znal tudi vsako pomlad do pikice natančno napovedati. Nekega toplega pomladnega dne nastopi dan krilc,  Rokjesdag, ko se dekleta in ženske množično spontano odločijo, da bodo hlače in najlonke pustile doma. Na dan privlečejo krila in obleke, ki so dolge mesece zapuščene ždele v zadnjih predelih omar, v katere so jih že konec septembra zrinili puliji in hlače iz rebrastega žameta.
Martina Brila ni več, ampak če bi še bil med nami, bi današnji dan nedvomno oklical za Dan krilc. Ta dan ni le še eno oznanilo, da se je začela pomlad, tako kot na primer kravji ples. Vključno z mojo malenkostjo velika večina žensk veselo frfota v poletnih oblekah in krilih. Golih nog, naj se ve in seveda bledih. Ampak enkrat je treba začeti. Ta dan ni zgolj še eno oznanilo pomladi, kot je to na primer kravji ples. Dan krilc je še nekaj več: je obljuba poletja in napoved brezskrbnih počitniških dni.
Danes sem v svoji zeleni obleki pozabila na prečute noči, na kupe papirjev v službi in doma, na zobobol in na astronomski zobozdravnikov račun, na pretekle mesece prehladov in viroz ter otroških bolezni. Uspelo mi je celo prebrati dve strani knjige in to sredi belega dneva, na vrtu. Potem pa je bilo treba spet čistit, kuhat, pospravljat... Ni ravno rock and roll, ampak to, da sem vse to počela z golonogo igrivostjo, z nastežaj odprtimi vrati na vrt, to je bila pa naravnost senzacija. In prepričana sem, da se že od popoldneva v naši hiši potika duh Martina Brila. Vse je lahkotno, a vsaka še tako vsakdanja stvar ima globok pomen.