Zabava za dolge jesenske večere

V Deželi mlinov na veter se dnevi vidno krajšajo. Včeraj pa se je večer podaljšal še za eno uro. Kar pomeni, da se otroci pozno popoldne ne morejo več igrati zunaj. Vsaj mali otroci ne, tako kot Jelka in Antonie. Ampak mi smo pri nas doma pogruntali eno posebno igro, kot nalašč za dneve, ki se zgodaj ogrnejo v mrak. Igra v temi, ji pravimo.

Za to igro ne potrebujemo nikakršnih rekvizitov, potreben je le en starš, ki je pripravljen za nekaj časa stopiti v vlogo poljubno izbrane zveri. Ta igra je sicer tudi v vsakem pogledu okolju prijazna. Če se hočemo igrati v temi, je namreč treba zapreti vse luči. Pri nas v dnevni sobi nikakor ne zavlada črno črna tema, kadar to naredimo. Nekaj oranžne svetlobe se prikrade z ulice, kjer ulične svetilke bdijo nad nami, brumnimi prebivalci otoka na reki Zaan. 
'Se gremo igrat v temi,' je navadno Jelka tista, ki to predlaga. 'Odlična zamisel,' vzkliknem, 'še prej pa pospravimo igrače s tal, da se ne pobijemo in polomimo,' pravim. Madonca, pa sem izumila toplo vodo, namreč to, kako otroka motivirati, naj pospravita igrače. Vsa krama je v hipu v škatlah in predalih. Ali v pravih, se bo izkazalo šele naslednje jutro, ko bomo iskali zeleni avtomobilček, lutke Harija, Šaka in Luija ter vijoličast plastelin.
Mene čaka metamorfoza: postanem najbolj grozen krokodil, ki leze po tleh, rjove - mimogrede, morda kdo ve, kako se oglaša krokodil - in lačno šavsa po malih otrokih. Jelka in Antoni cvileč iščeta kritje na kavču in na mizici, nona Anica se potuhne na njenem sedežu, Willem pa se pametno umakne iz močvirja v višje predele, kjer se loti odgovornih očetovskih opravil, kot je brskanje po medmrežju za novimi zimskimi gumami. 'RUAAAAAUUUU!!!' Krokodil ugrizne opleničeno ritko. 'NEEEE! NEEEEE!!!!' kriči Antonie, v isti sapi pa zahteva: 'Še ruaaaau, še ruaaau!' Zloben krokodil mu rad ustreže, a se mora žal odpraviti streči po življenju mali rdečelaski, ki cvili pod odejo. 'ŠAVS!!!' zasadi krokodil svoje grozne zobe v rebra male deklice, ki zavrisne od veselja in strahu hkrati. Krokodila naskoči mali vitez Opleničeni. Krokodil se surovo brani, mali vitez pa se ne da. Pomaga mu še mala kraljična, ki se vrže s kavča naravnost krokodilu na glavo. Aaaaau! Z glavo v sence. Igre je konec, prižgemo luči, tolažimo drug drugega in si ližemo rane. Ne gremo se več te igre. Do naslednjega večera, ko si Jelka ne more kaj, da ne bi predlagala: 'Se gremo igrat v temi?'
Ozrem se po razsutih igračah po vsej dnevni sobi. YES!!!!!