Preišči ta spletni dnevnik

nedelja, 23. december 2012

Deck the Halls, veste, katera je ta?

Pol osmih zjutraj prinesem Antonieja v dnevno sobo. Ostali še spijo. Prižgeva lučke na smrečici, na oknu in na knjižni polici. Zunaj je še tema.
'Maatje,' me sinko opozori na mačka, ki mijavka pred vrati. Mačkonarja spustim noter in šele, ko se mi prične smukati okrog nog, ugotovim, da zunaj lije. Maatje je premočen, hlače moje pižame pa lahko romajo naravnost v pralni stroj.
'Dava muziko,' vprašam Antonieja?
'Ja, Fa la la la la,' se navduši mali rdečelasec in je že v nizkem štartu, da zapleše okrog mize. Že dva tedna ne vrtimo nič drugega kot ta zlajnan božični štiklc Fa la la la la. Mimogrede, pred štirinajstimi dnevi, ko sem za pet evrov kupila zbirko treh zgoščenk z božičnimi pesmimi, sem se imela končno čast razsvetliti: pravi naslov najbolj priljubljene božične viže mojih otrok ni Fa la la la la, temveč Deck the Halls. Kot da je važno.  Antonie navdušeno poje in pleše. Ko se nama pridruži nona Anica, ki je prišla pred tremi dnevi, ji Antonie zaukaže: 'Pleši, nona Anica!' In nona Anica sledi svojemu vnučku, ki se v nasprotni smeri urinega kazalca suče okrog mizice v dnevni sobi. Noni Anici se kaj hitro zvrti. Vrtenje v nasprotno smer bi lahko pomagalo, a Antonieju to ne gre v račun. Spodnja ustnica mu nevarno zatrepeta, v očesnih kotičkih pa se mu naberejo zaresne solzice. Ni vredno. Še naprej se je treba vrteti v levo, nono Anico, ki se je medtem upehano sesedla na kavč, pa dokaj uspešno zamenjam sama. In se vrtimo še kako minuto in pol, dokler ne pride na vrsto Santa Baby, ki ji otroka pravita 'Bu-bum', po uvodnem napevu. 'Neeee,' zasitnari Antonie, 'še enkrat Fa la la la la!'
'Bu-bum je smotana,' razsodi Jelka, ki je medtem vsa razmršena priskakljala iz najine spalnice. Ponoči jo je tlačila mora in sem jo odnesla k nama z Willemom. Ni videti, da bi se česa neprijetnega spominjala. Namestila se je na mizici in je razkoračeno čakala, da se iz zvočnikov spet oglasi Fa la la la la, nato pa je vneto pričela krožiti za bratcem. In tako kakšnih dvajsetkrat zapored. Odrasli srebamo kavo, maček se mi uleže na časopis, češ, ne boš brala, ne! Lepšega adventnega časa si ne morem zamisliti.

6 komentarjev:

  1. Irena, ko berem tale post mi je toplo pri srcu. Luštna škratka imaš in čudovito družinco :). Vse dobro vam želim v prihajajočem letu!

    Pozdrav,
    Ana

    p.s. Po praznikih pa pojdi po nakupih in kupi nov cd :P!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala, Ana. Tudi tebi in tvojim dragim želim vse lepo v novem letu. Kar se novega cd-ja tiče, pa se bojim, da bo ožigosan za smotanega. ;)

      Izbriši
  2. Luštna angelčka pred smrečico. Lepe praznike!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala, tudi tebi lepe praznike, v novem letu pa seveda veliko zdravja in sreče ter obilo kuharskih prebliskov.

      Izbriši
  3. Iiii, Irena , spet ti je uspelo seči v srce z zapisom... Prisrčna in neponovljiva družinica ste in naj tako tudi ostane.
    Lepe praznike in vse dobro v letu, ki prihaja tebi in tvojim najdražjim, LP:)

    OdgovoriIzbriši
  4. Evo še jaz. Škorčka sta srčkana in skuštrana :), kot dva mala angelčka. Veselja in vsega lepega vam želim v 13-ki.

    OdgovoriIzbriši