Paka

Nona Anica je Jelki spletla rdečo kapo, ki pa ji je bila na žalost premajhna. Naj začnem drugače: nona Anica je Antonieju spletla rdečo kapo, ki mu je bila kot ulita. Antonie si sicer vsako drugo kapo siten potegne z glave, ampak nonino rdečo kapo pa ima zelo rad. Tako rad, da jo včasih celo hoče zamenjati za svojo dudo. 'Paka,' ji pravi.
'Ne, Antonie, kapa,' ga popravljamo.
'PAKA!' se mali ne pusti.
Prejšnjo nedeljo smo šli v Ijmuiden, da se sprehodimo ob morju. Mali Antonie, ki pri svojih dveh letih meri borih 80 cm, je tekal po steptani mivki. 'Pako' si je potegnil čez obraz in šibal kot sneta sekira. Očitno je dobro videl skozi rdeče pletenje, ker niti enkrat ni pogrnil.
Potem ga je papa učil spuščati zmaja. Mali škratek z rdečo kapo je zvesto prijel za svitek in mojstrsko obvladoval pisanega zmaja v zraku. Tak bo, kot papa, da le zraste, čepek majceni. V vrtcu so ga enoletniki že prerasli.
V avtu se zadovoljni peljemo domov. Antonie si spet potegne kapo čez obraz. 'Paka,' pokomentira.
-'Neeee, Antonie, kapa!'
-'Paka!'
-'Kapa, Antonie, KA-PA!'
-'KAPAKA!'