Sled

'Ni fer, da sta vidva s papom ta glavna,' je danes pri zajtrku nejevoljno pripomnila Jelka.
'Veš, pikica, ko boš ti mama, boš pa ti ta glavna,' sem ji zagotovila in dodala, 'in nihče te ne bo ne poslušal, ne ubogal.'
'A bomo leteli k noni Anici,' se v pogovor vmeša Antonie.
'A misliš, da bomo šli z letalom,' ga pobara Willem.
'Ne, z raketo,' odvrne mali.
Še štirikrat spančkat pa gremo. Pa ne z raketo, tudi ne z letalom, marveč z avtom, ki je še pred petimi dnevi za seboj puščal mastno dizelsko sled, na kateri je spodrsnilo fantu na skuterju. Fant jo je odnesel z nekaj praskami, Za njegov skuter pa podobne trditve niti približno ne držijo: nova totalka na kupu odpadne pločevine.
Policisti so bili k sreči takoj na kraju dogodka, eden izmed njih je sledil spolzkemu dizlu in na avtomobilskem servisu našel Willema, ki se je skupaj s serviserjem spraševal, kako, hudiča, je možno, da se je cevka za gorivo snela.
Med tem je po dvokilometrski sluzasti črti že drgnil čistilni avtomobil, ki ga je po policijski naredbi na pot poslala komunala.
Globok priklon holandski učinkovitosti.
Willem se je zvečer odpravil na obisk k Hakanu, fantu s skuterjem. V bolnišnici  niso ugotovili nikakršnih notranjih poškodb, a so mu zaradi večih prask dali injekcijo proti tetanusu. Adijo, ramadan! Hakan je turškega rodu. V Amsterdamu ima trgovinico z računalniškimi igricami. Njegovo stanovanje je nabito z glavnimi in stranskimi junaki - vprašajte me čez kakšnih pet let, s katerimi, morda bom celo  kakšnega poznala.
V dveh urah je bilo vse opravljeno: popravilo avtomobila, čiščenje ceste, policijski zapisnik, pregled fanta v bolnici ter zavarovalniški obrazci.
Vse skupaj bi se lahko stokrat huje končalo.
Ampak zaupanje v zaupanja vredno vozilo ni več takšno, kakršno je bilo.