S počitnicami je včasih križ

Gledam naše počitniške slike, ki sem jih objavila na facebooku, da bi si vsaj malce popravila slabe vtise našega dopustovanja. Ker se pač nismo slikali med mojimi izbruhi besa, prečutimi nočmi, tečnarjenjem otrok ter Willemovimi trebušnimi krči, Na fotografijah ni zaznati peklenske vročine, kvečjemu kak siv dan. Izseljenci pač nimamo pravega dopusta, to ni nič novega. Ker so nam počitniške dni pokvarile tudi ose, iz čiste maščevalnosti objavljam spodnjo sliko za izdelavo preproste osje pasti.


Če sem se jaz slučajno imela kak trenutek lepo, kot pri Napoleonovem mostu na reki Nadiži, je pa Willem živčno motovilil naokoli, ker ga je ves čas zasledoval neki obad in ga je, primejduš, na koncu tudi dobil in nasladno pičil. Jelka je pripravila pravo sceno, ker je hotela s seboj vzeti paglavce, ki jih je našla v mrtvem rokavu reke.
Glavni razlog naših počitnic v Bovcu je seveda nona Anica. Tisti trenutek, ko se po sedemnajst-urni vožnji - to pot smo imeli tudi po poti smolo - otroka zapodita po njenih stopnicah in ji v hipu naredita iz doma kažin. Spomin na ta trenutek me greje tako, kot se mi vsakič znova vreže v srce podoba moje mame, kako nam po dveh tednih ob štirih zjutraj otožna in krhka maha v slovo. Ampak nono Anico smo tudi tokrat vlekli s sabo v Ljubljano in na Bled, kjer je bilo peklensko vroče in osato. Nona Anica se s svojimi štiriinosemdesetimi še ne preda. Ko bi bila vsaj pol tako korajžna, kot je ona.
Pa še cel šopek drugih razlogov je za naše počitnice. Prijateljice, ki jim lahko zaupaš marsikaj. Ena izmed njih ti dobrovoljno razkaže svoj hlevček, kjer navdušeno za njo plane nekaj ovac in pujsa Florentina. kjer izza skladovnice drv boječe pogleduje sedem (!) parov mačjih oči. 'Ah, ubožice, smilijo se  mi, pa jim vsak dan namolzem malo mleka,' pravi prijateljica s širokim nasmehom in s še širšim srcem. Ali pa druga prijateljica, ki me pomiri, češ da so moji nenadni napadi jeze verjetno zgolj posledica mojih neuravnovešenih hormončkov ter mi svetuje par homeopatskih zdravil, ki sem si jih takoj po prihodu domov nabavila. V šopek spada tudi soseda, ki mojo mamo večkrat povabi na kosilo in na čvek, glede mojih izpadov pa se nikakor ne zanaša na zdravilne rastline, temveč na konkretne arcnije in mi brez ovinkarjenja sočutno sprašuje, če bi morda en apavrin. Ker je ona pač pred desetletji preživljala počitnice na podoben način in ve, kako je to. In vse prijateljske duše, ki so mi v navdih, tudi te so povezane v mojem šopku. Nasmejana sestrična in njen mož, vedno pripravljena na pomoč in na dobro besedo.
Ne smem izpustiti tudi nenadnega obiska mojega nekdanjega soštudenta Nizozemščine; njegova otroka sta se v hipu spoprijateljila z Jelko in Antoniejem. Škoda, ker je čas tako hitro minil, ker se je meni vedno mudilo, ker mi je oblutek krivde žrl spanec. Grizla sem se,  ker se nisem utegnila dobiti z bratrancem in z njegovo ženo, ki sta poskrbela za nono Anico, ko je bila bolna, žrlo me je, da sem zamočila kavico z bivšim sošolcem, ki ga nisem videla tavžent let in to samo zato, ker nisem bila sposobna ukrotiti svojih pokovcev, Kar nekajkrat sem med dopustom gladko in namerno  kršila pravila pozitivne vzgoje in sem se skrajno negativno drla nanju, Enkrat tako, da se je čutil dolžan vmešati se celo sosedov pes. Tudi to me je črvičilo, načenjala me je posledična utrujenost zaradi neprespanih noči: začarani krog.
Povečini se znajo  ljudje sprostiti med počitnicami, jaz sem pač v manjšini, Lahko se zgrizem do obisti, najbolje pa je, da to sprejmem. Počitnice v Sloveniji niso počitnice, so pa nepogrešljive. Naivno bi bilo pričakovati, da bo dopust tak, kot ga imajo drugi, ki uživajo na Hrvaškem, v Franciji ali v Združenih državah. 'Naučiti se moramo biti tudi malo nesrečni', pravi filozof Vandevelde. Bolečina, jeza, žalost, domotožje, izčrpanost, zaskrbljenost, morda niso prve asociacije na počitnice, a spadajo k življenju.
Po naši vrnitvi v Zaandam sem šla z otrokoma plavat k reki Zaan, kar tu, na koncu našega otočka. Na robu stopnic sem za hip otožno pomislila na čiste, zelenomodre tolmune Nadiže. 'Gospa, voda je zelo mrzla,' mi je izzivalno navrgel fantalin v reki. Zaprla sem oči, stisnila zobe in se pognala v rjavo, slankasto mokroto.