Mama je glagol

'Iiiieeeu, drobtinice,' se nakremži Jelkin prijatelj Florian.
'A se premikajo,' ga vprašam, 'Ker če se premikajo, je treba ukrepati.'
Ne premikajo se, torej lahko ostanem za računalnikom in pišem, medtem ko mi štirje smrkolini 'preurejajo' stanovanje.
Naj mi slavisti in jezikoslovci pogledajo skozi prste, ampak 'mama' je glagol.
Mama je vzpodbujati otroke k igri, mama je posesati stanovanje, ampak ne do drobtinice natanko, ker to predolgo traja. Mama je kolesariti v zimskem soncu in ostrem vetru, potrpežljivo čakati na igrišču: Mama je  kupovati sveže sadje in zelenjavo. Mama je kupati tu pa tam okusno (palačinke), ponavadi pa 'zanič' hrano (vse, kar spada pod kategorijo 'zdravo'). Mama je bdeti, rano vstatjati, brati zgodbice za lahko noč. Mama je organizirati zabave, načrtovati izlete in predvsem ne dobiti ob tem prehudih napadov stekline.
A mama je obenem iznajdljivo iskati trenutke zase, kratko zadremati na vlaku, ki pelje iz službe. Mama je zahrbtno zakleniti kopalnico in si vzeti tistih pet minut za veliko potrebo. Mama je opozarjati in vzgajati. Mama je tu in tam srkniti glaž vina in tako ohraniti duševno ravnotežje. Mama je preračunljivo prepustiti otrokom I-pad, kar omogoča klepet s prijateljico.
Mama je pisati, mama je zapomniti si, mama je fotografirati...
Mama je tolažiti in lepiti obliže na 'smrtne' rane. In navsezadnje in na prvem mestu je mama ljubiti. Mama ni samostalnik. Mama je verbum. Prva oseba množine.

 

Naključna mama v Amsterdamu