Naš nov vsakdan?

-Včeraj se je v Belgiji zgodilo nekaj zelo hudega, nelagodno začnem pri zajtrku.
-Kaj pa, zanima Jelko.
-Teroristi so v Bruslju na letališču in v metroju vrgli bombo in veliko ljudi je mrtvih in še več ranjenih, jima povem.
-Ampak v Sloveniji je bilo dosti hujše, takrat ko se je zaletelo veliko avtomobilov, se je spomnil Antonie.
-Tisto je bila nesreča, to pa so teroristi storili nalašč.
-Kdo pa so teroristi, vpraša sinko.
-To so hudobni ljudje, ki so nalašč nasilni in ubijajo ljudi.
-Zakaj pa to počnejo?
-Ker zahtevajo pozornost. Ker hočejo, da se jih vsi bojimo in da jih ubogamo. Hočejo biti glavni, jima razložim.
-To pa sploh ni mogoče! Oni ne morejo biti glavni, ker ta glavni je Miklavž, vzklikne Antonie.
-Ja, in teroristom letos ne bo prinesel nobenega darila, vsa namrščena pribije Jelka.
-Jutri gremo lahko v pižami v šolo, ker je velikonočni zajtrk, zamenja temo Antonie.
In s tem bi se moral ta zapis končati. Pa se ne more, ker smo na ta dan, ko sem otrokoma razlagala, da se v Zaandamu, majhnemu mestu, 10 km severno od Amsterdama, ne more nič pripetiti, pozno popoldne za dve uri obtičali v neznanskem prometnem infarktu. Helikopterji, policija, rešilci, gasilci, cela mašinerija je bila na nogah. V McDonaldsu naj bi bili teroristi z bombo. Na srečo je bil lažni alarm. Seznam tistih, ki jih Miklavž letos ne bo obdaril, se daljša. Morda je šlo za radikalizirane privržence zdrave prehrane.
Ko to pišem, ugotavljam, da ironiziram celotno spastično stanje v Nizkih deželah. Mar to pomeni, da se navajam na nov evropski vsakdan?
V nedeljo gremo v Belgijo. Pa ne v Bruselj.