'Fino, ne, ker danes ni treba v šolo, ker je Vnebohod,' prekinem tišino.
Deklič melje svoj zajtrk in strmi skozi okno.
'Veš, ko sem jaz šla v šolo, sem bila stara že šest let,' skušam vzpostaviti zvezo.
Modre oči zrejo v pomlad na ulici. Ali pa tudi ne.
'In pol,' pomenljivo podčrtam bistveno razliko med prej in zdaj ter med Slovenijo in Nizozemsko.
Jelka odsotno žveči.
Ground control to major Tom...
'Veš, jaz sem imela le eno učiteljico, tovarišico Elzo. Tudi ona je včasih imela lase povezane v čop, tako kot
učiteljica Kim,' ne odneham. Ravno hočem dodati, da je bila tovarišica Elza najbrž prav toliko stara kot Jelkina druga učiteljica Margriet, ko me Jelka nenadoma bistro pogleda in s širokim nasmeškom reče:
'Pajki so tudi lepi, ane?
'
Oprosti, nisem prej vidla tvojega posta, ampak večkrat ko tole preberem bolj naglas se smejem, ha, ha, ha, ha...ta mala je pa prebrisana in brihtna sto na uro....
OdgovoriIzbrišiPrava navihanka je tvoja punčka.Ja,ottroci znajo speljati vodo na svoj mlinček,hihi :)Lp
OdgovoriIzbrišiSi se lahko sploh zadržala kar se da resno? Jaz sem ob tvojem zapisu kar bušnila v smeh. Mislim, da je Jelka mojstrica obrti "kako zdelati starše".
OdgovoriIzbrišiSem te že pošteno pogrešala....:):)
no, pa si me oz. me je Jelka spet nasmejala. Še dobro,da si zapišeš te posebne dogodke.Očitno te čaka še mnogo takih.
OdgovoriIzbrišiNo,jaz se pa spomnim in tebe in učiteljice Elze...sem te vsaj jaz poslušala ;)
Fuuuuul sem te pograšala Y
Hahahaha, faca :). In kako lušten zajtrk <3!
OdgovoriIzbrišiHaha, te naše male Jelkice... Vedno znova nas česa naučijo. Včasih tudi o dolžini kakšnega živčka :)))
OdgovoriIzbriši