Pavliha

Včeraj sem na facebooku naletela na tale tekst:

'Roman Vodeb:
Starši naj ne popuščajo! Naj ne dovolijo, da jim otroci/mladci v lastnem domu zavladajo/zagospodarijo – predvsem so problematični sinovi. Starši naj imajo delitev vlog v starševanju: materina naloga in dolžnost je, da predvsem ljubi, očetova pa tudi, da kaznuje, če situacija to terja. Ne razvajajte otrok! Ne izpolnjujte jim vseh želja! Ne ločujte se! Žen(sk)e, spoštujte očete svojih otrok! Ne nasedajte emancipacijski/feministični ideologiji oz. propagandi!' 

Takoj sem se začela praskati za ušesi. A je to čisto zares nekje zapisal ali se moja prijateljica spet nekaj heca in izziva? Ta zapis je izzval spoštljivo število odzivov. Tudi mojega, v katerem sem avtorja obtožila morakvarstva.

Ampak tu sem se zmotila, kajti večkrat, ko preberem zgornje besedilo, bolj me lomi smeh in bolj me čudi, zakaj o tem sploh teče razprava. Tja v tri dni nanizani velelniki, samo po sebi umevni klišeji. Sprašujem se, ali jih je avtor, preden jih je stresel iz rokava, sploh precedil skozi možgane.

'Starši naj ne popuščajo, klicaj.' Se povsem strinjam, 'ne' je 'ne' mar ne? Doslednost, ne? Vse knjige o vzgoji in vsi učbeniki so je polni, ne? Ali pa je morda vseeno med nami kdo, ki to prvič sliši?  Težava je v tem, da je trdnost ne-ja v obratnem sorazmerju s stopnjo utrujenosti, nataknjenosti in akutne ali kronične prezaposlenosti, ne le v okviru slovenskih meja, naj bo to vsem jasno.
'Naj ne dovolijo, da jim otroci/mladci v lastnem domu zavladajo/zagospodarijo – predvsem so problematični sinovi'. Pri nas je to žal že dejstvo. Naš problematični triletnik je že tako ušel z vajeti, da se ga ne da pustiti samega doma, da se ves dan samo igra, popoldne noče več spati in sam določa, kdaj bo šel lulat. Aja, pa ničesar noče jesti. Ampak nekako nama z Willemom srce ne da, da bi mu izprašila hlače. Naj za malega že kar zdaj rezerviram celico v zaandamskem zaporu, da slučajno ne pristane v razpitem amsterdamskem, ali obstaja še kakšno upanje za nas?
'Starši naj imajo delitev vlog v starševanju: materina naloga in dolžnost je, da predvsem ljubi, očetova pa tudi, da kaznuje, če situacija to terja.' Torej če situacija pri nas terja najostreši ukrep: osamitev na stranišču, moram počakati na Willema, ki se čez dva dni vrne iz Nemčije? Ker če jaz odvlečem Jelko na sekret, ker je pravkar mahnila Antonieja, nisem dovolj ljubeča mati? Zanjo tisti trenutek prav gotovo ne, res je. Ta kljukec od Vodeba ima spet neizpodbitno prav.
'Ne razvajajte otrok, klicaj.' Hja, saj jih ne. A kaj, ko si razvajenega otroka vsakdo razlaga drugače. Nam se zdi razvajena Jelkina prijateljica Rosanne, ker ima svoj iPad, njenim staršem pa se zdi nedopustno to, da Jelki ni treba pojesti vse hrane na krožniku. Nekoč mi je še znanka očitala, kako sem Jelko razvadila, da lahko zaspi zgolj v postelji, častna beseda. Ampak ok, jawohl Herr Vodeb!
'Ne izpolnjujte jim vseh želja. Aja, pardon, klicaj.' Tale ga pa pihne. Kajti velikokrat me ima, da bi Antonieju brezpogojno ustregla vsakič, ko me prosi, da mu kruh namažem z drekcem. Tovrstno besedišče je silno aktualno, a o tem na žalost Vodeb molči in jaz ne vem, kako naj si pomagam. In če me spomin ne vara, sem bila tudi tako nesposobna, da Jelki nisem bevsknila kategoričnega ne-ja, ko mi je že nekajkrat zaupala, da bi se rada peljala z raketo v vesolje. Če se ne motim, sem nekaj blebetala o tem, da bo morala postati astronavt in se na vso moč truditi v šoli. Nesposobna mati, marš!
'Ne ločujte se!' Še na misel mi ne pride, dva klicaja. Dokler mi Willem po nizozemsko relativira vsako skrb, čeprav je nesposoben oče, ki je predvsem ljubeč in ga velikokrat ni doma ravno takrat, ko situacija terja kaznovalne ukrepe.
'Otroci, predvsem mladci potrebujejo očeta, da jih v puberteti drži v normali, pod kontrolo; če ne, mladci pobesnijo in nobena mama/ženska jih ne more spraviti v red.' Mladci... Jaz jih poznam kar nekaj, ki so pobesneli predvsem zato, ker so jih očetje imeli pod kontrolo. Sicer pa močno upam, da bo oče mojih otrok kolikor toliko v formi, ker stvari že zdaj uhajajo iz rok: glej sliko spodaj, da ne bo pomote, to je hčerka, sina si nisem niti upala fotografirati.
'Žen(sk)e, spoštujte očete svojih otrok, spet klicaj.' By the way, čemu služi tisti oklepaj? A da ne zaidem predaleč. Le eno vprašanje: Kaj pa, če je kreten? Ker teh se kar nekaj drenja po svetu.
'Ne nasedajte emancipacijski/feministični ideologiji oz. propagandi, zadnji klicaj, hvalabogu.' Naivna kokoš kakršna sem, ki sem desetletja nasedala vsem emancipacijskim sleš feminističnim idejam, misleč, da gre zgolj za enakopravnost žensk, ne pa za nespoštovanje očetov svojih otrok. A grem predaleč? Willem je pravkar pri roki, za nasvet. Na hitro mu prevedem zgornji tekst in dodam nekaj podatkov o avtorju zgornjih vrstic. 'Kaj je to zaeden prezgodaj ostareli pavliha,' vpraša Willem, ki je vse življenje prebil v Deželi mlinov na veter. Res bi bila neumna, če bi se ločila in če ga ne bi spoštovala.