Smrtno resno!

Ja, ja! Če je v Deželi mlinov na veter kaj jemati smrtno resno, je to plavanje. Ker voda je povsod. In ker Nizozemci dejansko mislijo, da otroke nadvse mikajo blatni kanali, mrzle reke oziroma razpenjeno Severno morje, je nujno, da se pamži čimprej naučijo plavati.
Glede na to, da živimo na tako imenovanem otoku na leni reki Zaan, sem Jelko pred pol leta vpisala na plavalni tečaj. 'Kakih pet mesecev boste morali čakati,' me je opozorila gospa na blagajni bazena. Hja, če ne gre drugače, sem si mislila in trdno upala, da Jelko med tem ne bo zgrabila nepremagljiva želja po tem, da mi ne bi na glavo skočila s kolesa vsakič, ko se peljeva po zaanskem mostu v mesto.
Štirje meseci so nekako minili brez kakršnih koli tovrstnih izgredov. Konec novembra je prispela pošta: Jelka lahko začne s plavalnim tečajem ob sredah in petkih! Hura, hura!
Polna pričakovanja je Jelka v garderobi čakala na svojo učiteljico plavanja. Pravzaprav... polni pričakovanja smo čakali prav vsi. Ker je pač plavanje čisto resna zadeva, si je Willem tisto popoldne vzel prosto. Čisto po naključju je z Jelko začel s plavalnim tečajem tudi njen sošolec Marin (Jelka mu pravi 'Mandarin', hehehe). Izkazalo se je, da ne bosta imela učiteljice, temveč učitelja Reneja. Za katerega se bo čez nekaj tednov izkazalo, da mu je ime Edwin.
Trije miški, Jelka, Marin in njegova sestrična Mira, so se priključili začetni skupini. Starši in mlajši bratci in sestrice smo jih motrili - bodriti jih na srečo ni bilo treba - na tribuni ob bazenu. Večina mamic je v potnih sragah vzdihovala in zavijala z očmi. Ne vem zakaj, ampak plavalni tečaji so tu iz popolnoma neznanih razlogov, muka za matere. Ena zašvicana in zaripla je marširala ob ograji in bevskala: 'Plavaj, Dominique! Plavaj!! Ubogaj učitelja,' in mrko dodala v mojo smer: 'To vse drago stane!'
Plavalni tečaj na Nizozemskem ni nikakršen hec, častna beseda. Otroci se morajo najprej prečofotati skozi dve rdeči skupini, eno oranžno, eno rumeno, dve modri in eno zeleno, potem si šele smejo priplavati takozvano diplomo A. Proces, ki lahko traja celo leto in ti lahko naredi resno luknjo v denarnici.
Še sreča, da Jelki zaenkrat imenitno gre. S širokim nasmeškom skače z roba bazena, se vrže vznak v vodo in potone ko kamen, vztraja par sekund pod vodo. Ko Rene (Edwin) vidi, da je ni strah, ji edini v skupini ne da plovca. Napaka, dragi Rene (Edwin)! Jelka se hudo mršči in hoče ven. Oziroma tudi ona hoče plovec.
Po dveh plavalnih lekcijah Jelka z Ma(nda)rinom in Miro že pristane v nadaljevalni rdeči skupini, kjer morajo otroci deset sekund zdržati pod vodo ter hrbtno odplavati nekaj metrov. Učiteljica Pavla (za katero se na srečo čez nekaj tednov izkaže, da ji je dejansko tako ime) skrbno beleži vse podvige. Naši trije junaki s strahospoštovanjem gledajo otroke v globljem delu bazena. Oblečeni in obuti skačejo v globino in pod vodo plavajo skozi luknjo v posebnem platnu, nameščenim v bazenu. Pravzaprav nisem prepričana, če bi to meni uspelo. Ob sredah peljem Jelko na plavalni tečaj jaz, ob petkih Willem. Še zdaj mi ni jasno, zakaj je nizozemskim materam to taka nočna mora. Vroče je, ja! Ampak če si pod pulover oblečeš mikico, pulover pa pustiš v garderobi, to ne sme biti taka težava. Če pa prideš v popolni motociklistični opremi s čelado vred - prisežem, da si ne izmišljam - potem imaš pač problem. Pa to, da vlažne nogice ne gredo ravno rade v volnene žabe, si je tudi vredno zapisati za uho. Male bratce in sestrice pa je treba zamotiti, ker po definiciji silijo pod ograjo v vodo. Če pa je tako fino!
V petek si je Jelka pričofotala oranžni trakec. Zdaj pa ne bo več heca. V sredo bo treba že 'desna roka; Superman, leva roka: Mega Mindy'. Kravl! Na smrt resna zadeva, ni kaj.