Preišči ta spletni dnevnik

sreda, 25. maj 2016

Pogled naprej

Amsterdam Sloterdijk, knjigarna na kolodvoru. Tu prebijem pet minut, ko čakam na vlak za Leiden.
Pritegnejo me najmanj trije naslovi. Lahko bi jih kupila, če me ne bi prešinilo: ljuba duša, ne bodi trapasta, saj nimaš časa brati. S ščemečimi očmi sem stopila na peron.
Zvečer sem doma klicala mamo, na domačem telefonu je njena številka na četrtem mestu, za 'Blackware', podjetjem, kjer je bil Willem zaposlen enajst let. In pred mano se je odvil prizor izpred skoraj dvanajstih let, ko je bil na obisku Axel, lastnik podjetja, ki je z Willemom obdeloval še zadnje podrobnosti v delovni pogodbi. Potem smo v troje trčili s šampanjcem. Obetala se nam je brezskrbna prihodnost. Spomin je izpuhtel, moje življenje se mi je zazdelo še nekaj centimetrov votlejše in imelo me je, da bi zakričala: 'Svoje prejšnje življenje hočem nazaj!!!!'.
Ministrstvo za nemogoče zadeve ne obstaja.
Danes zjutraj sem otroka peljala v šolo, na poti proti domu pa sem se ustavila v knjigarni. Kajti če bom opustila vero v svetlo prihodnost, bo to začetek konca.


5 komentarjev:

  1. Pred dvemi leti sem odkrila audio knjige - and I never looked back :) ne samo, da jih lahko poslusas med voznjo (vlak, avto), ampak tudi med vsemi rutinskimi deli, npr. pospravljanjem, kuhanjem... Samo kot predlog. :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Jaaaaa. Krasna zadeva.

      Izbriši
  2. Aja, pa še to. Jaz imam zvečer naštiman opomnik na telefonu. Pol ure pred tem ko bi šla običajno spat. Tiste pol ure je za branje, pa še tako lepo zaspim zraven Win-win!

    OdgovoriIzbriši
  3. Te pa zelo cutim.... V resnici vse kriči za tisto praznino, še telefon je preklemansko izdajalski... In kako bos vendarle brale, ker po moje ni problem v casu, ampak v tem da je vsak sekunda nabita z umanjkanjem njega...
    Kupuj knjige. Ze zato ker pride tisti miren obcutek, oja, enkrat ze....objem...

    OdgovoriIzbriši