Pred slabima dvema letoma sem na facebooku ustanovila skupino 'Pu buško', namenjeno ljubiteljem bovškega narečja. Seveda bolj za šalo kot zares. A na moje presenečenje se je v kakšnem mesecu dni nabralo dobrih dvesto članov. Skupina je po prvotnem navdušenju žal kmalu zadremala, le tu pa tam je kdo objavil kakšno tipično besedo, zbadljivko, dodal fotografijo in podobno. Pred kratkim pa se je skupini priključilo nekaj zanesenjakinj in 'Pu buško' je postala živahna skupnost, kjer iz odročnih, zaprašenih kotičkov našega spomina iz ure v uro ponovno oživijo stari bovški izrazi: klejblj, šnajc, širgaklj, fušte, fuzejkljni, čubežn...
Da pa je svojevrstnost bovščine zelo relativna, priča anekdota iz mojega otroštva. Svojčas so osnovnošolci, tisti bolj športni, hodili na občinska tekmovanja v atletiki v Tolmin. Nekoč je ta čast doletela tudi mene. Po zelo spodletelem poskusu postati rekorderka na teku na dolge proge, sem se pobito kujala v kombiju na poti domov. Drugi, manj osramočeni, so poznavalsko analizirali svoje dosežke. Nekje po Kobaridu je klepet zamrl. Utrujeni smo molče zrli ven. Naposled je tišino prekinil eden izmed sošolcev: "Ku čudno gwerjo ti Tmince."
Slika skupine "Pu buško"
Ni komentarjev:
Objavite komentar