Preišči ta spletni dnevnik

nedelja, 07. september 2014

Nizozemske šege številka... sem že nehala šteti: Semenj!!

Včeraj sem srečala tako imenovanega moža s kladivom. Tako se Nizozemci izrazijo, če hočejo reči, da se je nekoga po dolgem naprezanju polotila utrujenost. Ta mož je pravzaprav imel macolo. Po kosilu sem se odvlekla v posteljo. Moja odločitev, da bom tam -prmejdušdaja- prebila celo popoldne, je padla v vodo. Ker je v mestu luna park, semenj ali kermis po nizozemsko. In temu se ne moreš izogniti, če imaš male otroke, ki že od šestih zjutraj sprašujejo, ali je že končno ura dve popoldne, ko potujočo atrakcijo odprejo.
Mož z macolo se usede na prtljažnik mojega bicikla; ni kaj, v mesto je treba.
Najprej naredimo krog po terenu: letos je bolj revno vse skupaj. Tak luna park potuje od mesta do mesta. Normalni ljudje se ga izogibajo. Tisti z otroki pa smo obsojeni nanj. Najbolj pogosti obiskovalci pa so najstniki. V naši regiji je najbolj razvpit luna park v Assendelftu, vasi, kakšnih 10 km oddaljeni od Zaandama. Tam se ga legendarno vsi na mrtvo napijejo, tudi sredi belega dneva. Moj inštruktor mi je pred leti pravil sila zabavno anekdoto, ko mu je nekdo, pijan ko mavra, pri semaforju sedel v avto, češ, taksist, odpelji me domov. Inštruktor Peter ga je zgrabil za kravatlc in ga preusmeril na pločnik. 'Si nora, naj se mi pokozla po avtu,' se mi je jel takrat malone opravičevati.
Včeraj popoldne se v Zaandamu na semnju nihče ni ravsal ali pijan motovilil naokoli. Roko na srce: škoda. Ampak splačalo se je dodobra razgledati. Lepotička na stojnici s sladkorno peno. Zadrogirani dedec pred vhodom v hišo duhov. Prodajalec sladkarij z ogromnimi zalizci: sumim ga, da jih goji že od kakega leta 1975. Starejša gospa z dvojnim podbradkom in z mnogo premajhnim modrcem, ki prodaja karte za nori hotel.
Brezzobi, tetovirani lastnik vrtiljaka. Ta si mane roke, ko si Antonie in Willem pri njemu kupita karte. Edina gosta to mirno zgodnje sobotno popoldne. Antonie poleti v vesolje v letečem krožniku, Willem poleg njega pa dva metra nad zemljo v belo pobarvani železni kabini drži trebuh noter.
Jelko mikajo žoge HodipoVodi. Mirno se gugajo in čakajo prve zanesenjake. Lani smo morali dolgo čakati v vrsti, da je Jelka končno lahko zlezla v eno. Čim so jo potisnili na vodo, je zajokala. Včeraj pa je korajžno skakala in dirjala po njej ko hrček v plastičnem kolesu. Fantom, ki so z žogami upravljali, se je zdela tako hecna, da so jo pustili bistveno dlje kot tistih borih pet minut. Naenkrat se zdrznem: ima punca sploh spodnje hlače?! Taki panični trenutki so tipični zame, predvsem zjutraj, na poti v službo. Sem si slekla predpasnik?Sem se prijavila preden sem stopila na vlak? Mimogrede: papirnate karte za vlak so v Deželi tulipanov siva preteklost. Imam sama oblečene spodnjice???
Ampak nazaj na semenj. Jelka je na srečo imela spodnjice. Roza so bile, zato... In potem smo šli v hišo duhov, kar vsi štirje. Antonie je silil vanjo, pa sva se z Willemom odločila, da ga za vedno ozdraviva takih želja. Možak pred vhodom nas je megleno premeril in spustil noter. Akcija je uspela. Antonie ne bo zlepa več hotel vanjo. Jelki je bila pa ta grozljiva pustolovščina brezvezna. Seveda, ko nekdo enkrat okusi hojo po vodi... Ko bo polnoletna bo morda tu pa tam smela delati vino iz vode. Ampak sladkarije so pa na srečo prišle v poštev. Izbira je bila težka. Lizike, kroglice, sladkorna pena, mandolat...
Za najmanj petdeset evrov lažji smo prišli domov, kjer me je pričakal mož z macolo in neusmiljeno zamahnil.

10 komentarjev:

  1. Kako hud izraz.
    Takoj ga bom začela uporabljati in bojim se, da ga bom prav pogosto uporabila. :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Enim nam je na kožo pisan. Ampak ti ga lahko pri svojih fantalinih brez slabe vesti uporabiš.

      Izbriši
  2. :))), si me nasmejala, kot vedno :))

    OdgovoriIzbriši
  3. Ne vem, zakaj nemščina za moža s kladivom nima izraza ... "ženska s kleščami za puljenje nohtov"? Hočem reči, da je tovrstno puljenje nohtov zadnja leta edini način, da sicer umirjena losja madam izbruhnem z nevidženo agresivnostjo (pasivna je za pusice) ali prirojeno aroganco in to povsem brez adekvatnega razloga (le kaj bi rekli fiziki čez to nesorazmerje sil) ... Potem praviš, da se človek na semnju lahko skrije pred vsemi temi pošastmi z njihovim mučilnim orodjem? Ma, a je možak vsaj nehal mahati z macolo?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Tole žensko pa si bom zapomnila, vsakič, ko bom 'popizdulirala'. O, ja, prav zares: jaz na semnju, čista mimikrija. Škoda, ker nimajo več žensk z brado itd. Možak je nehal zamahovati, a macola je ostala za vrati v opomin. Le še tole bom rekla: Alcessa, počaščena sem, da si med mojimi bralci.

      Izbriši
  4. Ja, ženska z brado, v eni roki klešče, v drugi pa macola - to nam zna groziti ...

    ("Čak, a sem pri 41 že prestara za bit glamour dama, princip bubrek u loju z Luobotinkami, pa naj kar drugi delajo zame, za drobce moje milosti?" Včasih se človek vpraša prav nore stvari, ne da.)

    @ bralci: dito :-) )

    OdgovoriIzbriši
  5. Ko sem prvic na Nizozemskem videla ta kermis, sem bila cisto adijo od srece. V Mariboru je bila doolga leta nazaj vesela jesen. Seveda sem bila se cisto majhna in cisto nora na vse, kar je imelo lucke in se je premikalo. Potem pa vesele jeseni naenkrat vec ni bilo... Zdaj je pa kermis! No, je treba malce zamizat na eno oko, zacetno navdusenje me je minilo po 10 minutah ampak nas 18 mesecnik je uzival na tamajhnem vrtiljaku... mami pa tudi. ;)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ah, Nadja, saj je super, dokler ti ne začnejo otroci riniti v hišo duhov...

      Izbriši