Velikokrat se sprašujem, kako to, da tako željno posegamo po preparatih, ki jih narekuje kozmetična industrija. Saj vendarle nismo tako naivne, da bi si umišljale, da se se nam bo koža čudežno zravnala, tako kot v reklamnem spotu. Jasno nam je, da je sočna štiridesetletnica, ki se nam smeji iz reklame, stara kvečjemu triindvajset let in da se je z njo dlje spopadal nekdo s pomočjo photoshopa na računalniku, kot tisti, ki jo je šminkal. Vso filozofijo o želji po idealni lepoti, večni mladosti ter seksualni privlačnosti na stran, te izdelke uporabljamo, ker se bojimo, da bi bilo brez njih stanje občutno katastrofalnejše. Z raznimi kremami za obraz si zavzeto utiramo pot vedno dlje proti popku, sicer bi bile že zdavnaj tudi sredi poletja obsojene na pulije. Seveda ni pozabiti L'Orealovih šamponov, ne le zato, ker se cenimo, temveč zategadelj, da naši lasje ne bi bili še bolj sračjegnezdi. Tudi pomisliti si ne upamo, kaj bi naša koža brez lahkih, pomirjevalnih emulzij. Ni namreč hujše nočne more, kot letati naokoli z razdraženo kožo, ki se v navalu maščevalnosti spunta v mozolje, in kar je huje: ki se globoko razžaljena - kajti zapostavljena - zgrbi v dve gubi. Pa če bi se le v dve... Preden se zavemo, se nam med senci in lici naredi harmonika. In to zato, ker smo se v svoji šlampavosti in nevednosti mazale zgolj s kremo za obraz. Ker se nam je zdelo zamalo uporabiti zgoraj že nekajkrat omenjeni serum. To, da nismo vedele za njegov obstoj, je izgovor, ki nam ga je prinesel prislovični pes na svojem prislovičnem repu. Ker smo dovolj ohole, da se nam zdi spremljanje zadnjih odkritij v svetu kozmetike potrata časa. Zdaj pa imamo! Dve harmoniki. DVE!! Pa si zaigrajmo kako vižo na njiju, če nam je do tega.
Za konec, da ne bo pomote: podobnost s kakršnimi koli resničnimi izdelki NI naključna.
Vsem kremam navkljub...
Ni komentarjev:
Objavite komentar