Jelka si za Miklavža želi telebajska. In boben. Je pa ena težava: teh preklemanih okrogloritnikov se v trgovinah ne dobi več. Na internetu, ja, ampak tam prodajajo ponaredke, ki se telebajskom podobni zgolj od daleč.
Na srečo mi je uspelo najti prave plišaste telebajske, skoraj neuporabljene. Na nizozemski spletni strani marktplaats, kjer je moč kupiti tako rekoč vse, vendar iz druge roke. Rabljena krama, od te Slovenci radi dobivamo kurjo polt, vendar sem se jaz že zdavnaj odvadila omalovaževanja tovrstnih nakupov. Prejšnji teden je torej Willem iz bližnje vasi pripeljal telebajske. Vse štiri. Bili so last šestletnega Svena, ki se jih je odločil prodati za 20 evrov, znesek pa vložiti v lego kocke.
Telebajski pa kot pravi. Sicer sem ves petek popoldne, ko je bila Jelka v vrtcu, z lutk odstranjevala Svenovo DNA, ampak se je splačalo. Ne eden, temveč vsi štirje telebajski so se čisti in dišeči sušili na podstrešju. V kotu jih je pogledoval otroški boben iz Heme. Jelkino praznovanje Miklavža bo čudovito! Včeraj pa sem jo spet vprašala, kaj ji bo že prinesel Miklavž, pa je rekla: 'Boben, in telebajska, s televizijo na trebuhu!' Ojoj...
Ni komentarjev:
Objavite komentar