Nizozemske šege 2: Hema

Nizozemke, ki živijo v tujini, navadno pogrešajo le eno: Hemo. Razumljivo. Brez Heme ne gre, to mi je postalo jasno že takoj, ko sem se preselila v deželo, kjer si zime ni moč predstavljati brez Hemine prekajene klobase, kjer se ti prsi od same žalosti povesijo daleč na jug brez Heminih veselih modrčkov, kjer rojstnodnevna zabava ni nikakršen praznik brez Heminih roza kremnih rezin, kjer so otroci videti kot ponesrečen poskus odraslih brez Heminih oblekic. Hema je zakon in kdor omalovažujoče in oholo z dvignjenim nosom raje obiskuje blagovno hišo De Bijenkorf, je navaden cepec in tat lastne denarnice.

Hema je veriga blagovnic, kjer se po nizkih cenah dobi čisto sprejemljivo kramo, na kateri je vedno najti preprost a samozavestni rdeč logotip, akronim za Hollandsche Eenheidsprijzen Maatschappij Amsterdam, Holandsko podjetje enotnih cen Amsterdam. Prvo Hemo je leta 1926 v Amsterdamu odprl nihče drug kot lastnik bahaškega De Bijenkorf-a. Sprva so prodajali vse po 10, 30, 50 in 75 centov, dandanes pa tega principa enotnih cen ni več. A nič zato. Večna slava Hemi in njenemu značilnemu vonju, ki te toplo objame, čim vstopiš vanjo.

Tu se lahko zaklepetaš z znanko, pa se nihče ne razburja, ker sta obe zatrpali prehod z dvema vozičkoma: vse poti namreč vodijo k blagajni, h torticam, k jopicam, in čisto vseeno je, ali do tja prideš mimo sladkarij, spalnih srajc in pižam, vrtnarskih pripomočkov ali kolesarske opreme. Ni važno, ali zaviješ na levo ali na desno, greš v klet ali v drugo nadstropje, povsod te spremljajo vonjave po kavi, pecivu in klobasah. Mimogrede, Hemina klobasa je absolutni superlativ in zelo učinkovito sredstvo proti novembrski potrtosti. Sicer zraven priporočam tudi šnops, ni pa hudo nujno.

Najhujše, kar se ti v Hemi lahko pripeti, je, da naletiš na kakšno brumno babico, ki te dobrohotno začne evangelizirati, ti pa ji v navalu ljubeznivosti, s katero te Hema prežema, celo prisluhneš. Nato pa izgubljenim petnajstim minutam navkljub umirjeno kreneš proti domu, z dvema vrečkama polnima gezelligheid, nizozemske domačnosti.

Hema ima tudi restavracijo, edino, v katero si starši upamo z dojenčki in majhnimi otroki. Rolatorji in vozički družno čakajo pri mizah, starčki in dojenčki si solidarno mežikajo, medtem ko prve greje kava, druge pa mamino naročje. Sicer ihtavi dvoletniki iz Jip in Janneke škatlic mirno bezajo rozince in srebajo sok. Mamice doživljamo svoj 'zen-trenutek' ob obrnjeni kavi. V denarnicam nam vsem ždi kartonček, kjer je blagajničarka pritisnila štampiljko. Še osemkrat na kavo, deseta bo zastonj. Noben Nizozemec se temu ne more upreti.