Kupček na kavču

Hiša se je pogreznila v tišino, zagrnjene zavese v poletni sapi pritajeno šepetajo. Bleščeče topel avgustovski dan z otroškim živžavom v parku danes ostaja zunaj. Prepečenec in čokoladni namaz sta nedotaknjena romala nazaj v omaro. Sadna kašica je od samega čakanja potemnela, za pomarančnim sokom in mlekom pa je izginila vsaka sled.
Tišino štirikrat prevrta zvonec: Lotte, Isa, Esther in Judith. Naša dnevna soba jim tokrat ne zaželi dobrodošlice, še vrata se ne odprejo, le reža za pošto jim potiho nekaj razloži, nakar se deklice druga za drugo obrnejo in odidejo.

Dojenček se zvedavo ozira, a ne najde tistega, kar išče. Duda davi ni legla k zasluženemu počitku na predalniku, temveč se že drugo izmeno udninja pri vročičnemu kupčku na kavču. Maček se solidarno pridruži in pridušeno, tolažeče zaprede. Jelka je bolna.